Življenjepis Edgarja Willemsa
Edgar Willems se je rodil leta 1890 v Belgiji. Kljub temu da ga je glasba že od malih nog močno privlačila, se je najprej posvečal slikarstvu. Z glasbo se je začel resno ukvarjati šele pri svojih petintridesetih letih na Nizozemskem, kjer ga je močno prevzela razprava o improvizaciji v glasbi in oblikovnih umetnostih. V kratkem času si je pridobil glasbeno izobrazbo in se začel zanimati za glasbeno pedagogiko. Najprej je postal profesor solffegia, kmalu za tem pa je začel poučevati še filozofijo in psihologijo glasbe. Ker pa so se mu zdeli vsi že obstoječi načini poučevanja glasbe za otroke preveč abstraktni in kompleksni, se je podal na pot lastne glasbene pedagogike. Njegov način poučevanja izhaja iz dejstva, da je občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem človeku! S primerno vzgojo ga lahko prebudimo in razvijamo že od zgodnjega otroštva naprej.
Na podlagi svojih življenjskih izkušenj je napisal več knjig, s katerimi je svoje principe poučevanja glasbe razširil v številne države. Danes se njegova metoda poučevanja izvaja v Franciji, Španiji, Italiji, Sloveniji in celo v Kolumbiji ter Braziliji.
Temelji Willemsove glasbene vzgoje
Je glasbeni posluh dar ali le dobro razvito slušno zaznavanje? To vprašanje so si že v preteklosti zastavljali številni umetniki, filozofi in vzgojitelji, le malo pa se jih je ukvarjalo z vprašanjem: kako spodbuditi razvoj glasbenega posluha?
Na kakšen način lahko pomagamo otroku pri prebujanju glasbenega ušesa, se je spraševal tudi Edgar Willems. Na podlagi svojih lastnih raziskovanj, izkušenj in znanja je zastavil nove temelje v glasbeni vzgoji in nas z njimi popeljal na novo pot glasbenega poučevanja.
Willemsov pristop je osnovan na velikem spoštovanju učencev in izhaja iz odnosa med glasbo in človekovo naravo. Willemsova glasbena vzgoja je tako progresivna, kar pomeni, da poteka po stopnjah. Posamezne stopnje glasbene vzgoje so močno povezane z otrokovo razvojno stopnjo oziroma z njegovim dojemanjem in zaznavanjem sveta okoli sebe. Progresivna vzgoja se nikakor ne ukvarja z vprašanjem »v kolikšnem času mora otrok doseči nek cilj,« ampak otroku dopušča čas, ki ga potrebuje, da se najprej spozna z najosnovnejšimi glasbenimi elementi, jih razume in na koncu še ozavesti. Na tak način se otrok glasbe uči na podoben način kot materni jezik – od inpregnacije k ozaveščanju.
Središče Willemsovega dela predstavlja razvoj glasbenega ušesa. Z bogatim inštrumentarijem, s katerim se otroka navaja k poslušanju, s petjem, z improvizacijo ter z drugimi glasbenimi principi se otroka spodbuja h glasbenemu razvoju.
Willemsov pedagoški pristop že od samega začetka spodbuja tudi aktivno sodelovanje učencev. Tako se otrok glasbeno izraža in odkriva ter doživlja svoj notranji glasbeni svet, ki je za njegovo napredovanje neizogiben. Glasbene osnove pridobljene preko živega ritma in živega zvoka so brez dvoma pomembne za bodočega glasbenika.
Metodološki sistem Edgarja Willemsa je tako namenjen celoviti glasbeni vzgoji in vsestranskemu oblikovanju človeške osebnosti. Principi, ki se uporabljajo pri glasbeni vzgoji naših najmlajših, veljajo tudi za pouk katerega koli inštrumenta in učenja glasbene teorije, saj vse teoretične zakonitosti in druge pojme otroku posredujemo preko glasbenih izkušenj.
Cilji Willemsove glasbene vzgoje
Cilji Willemsove glasbene vzgoje niso zgolj glasbeni, temveč tudi socialni in pripomorejo k osebnostnemu razvoju otroka. Naj omenimo nekaj najpomembnejših:- splošni osebnostni in glasbeni razvoj učencev;
- razvijanje pozitivnega odnosa do glasbe;
- razvijanje ritmičnega, melodičnega in harmonskega glasbenega posluha;
- spoznavanje osnovnih glasbenih pojmov, glasbenih zakonitosti in glasbene notacije;
- doživljanje glasbe, se preko nje izražati in si razvijati glasbeni okus;
- razvijanje motoričnih spretnosti;
- učenje strpnosti, sodelovanja v skupini in sprejemanja drugačnosti;
- ukvarjanje z vsemi otroki, mladostniki in odraslimi, ne glede na njihovo začetno nadarjenost.